Združene države Amerike so uradno razglasile, da je nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro v priporu in bo kazensko preganjan na ameriških tleh. Po navedbah ameriškega pravosodnega ministrstva bo Maduro proces spremljal pred zveznim sodiščem, kjer se bo spopadal z dolgoletnimi obtožbami, povezanimi z mednarodno trgovino z drogami in narkoterorizmom. Aretacija, ki je bila izvedena v okviru vojaške operacije, je takoj sprožila globoko diplomatsko krizo med državama ter odprla številna vprašanja o mednarodnem pravu in suverenosti. Ameriška generalna tožilka je potrdila lokacijo sodišča in poudarila, da bo Maduro odgovarjal za svoja dejanja pred ameriškim pravosodjem. Postopek proti njemu so ameriški organi pripravljali več let, stopnjevanje pritiska pa se je odrazil v nedavnem zvišanju nagrade za informacije, ki bi privedle do njegovega zajetja. Trenutno stanje v Venezueli ostaja napeto, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje podrobnejša pojasnila o okoliščinah samega pridržanja in prihodnjih pravnih korakih.

Pravosodno ministrstvo Združenih držav Amerike je v New Yorku vložilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi. Obtožnica jima očita več kaznivih dejanj, vključno z narkoterorizmom, zaroto za uvoz kokaina na ozemlje Združenih držav Amerike ter nezakonito posedovanje strojnega orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pamela Bondi je ob tem poudarila, da se bo Maduro soočil s polno močjo ameriškega pravosodja na ameriških tleh. Postopek predstavlja stopnjevanje pritiska na venezuelski vrh, saj ameriški tožilci trdijo, da je Madurova administracija neposredno vpletena v mednarodno trgovino z drogami. Ta pravna poteza sledi dolgotrajnim preiskavam domnevnih povezav med venezuelsko vlado in narkokarteli, kar naj bi služilo financiranju režima in destabilizaciji regije. Odločitev za pregon predsednika tuje države na zveznem sodišču v New Yorku je v mednarodni politiki redek in izjemno oster ukrep, ki bo dodatno zaostril že tako napete odnose med Washingtonom in Caracasom.

Alejandro Moreno, vodja mehiške stranke PRI, je v Združenih državah Amerike vložil prijavo proti Adánu Augustu Lópezu, senatorju stranke Morena, zaradi domnevnih povezav z organiziranim kriminalom, pranjem denarja in nezakonito prodajo goriva. Moreno je Lópeza obtožil pred FBI, DEA in finančnim ministrstvom ZDA, pri čemer ga povezuje z mamilarskimi karteli in zahteva preiskavo. López zanika obtožbe.

Kitajska je praznovala obletnico zmage v drugi svetovni vojni, kar poudarja njen pogled na globalno geopolitično ureditev. V Mehiki je izbruhnila afera zaradi izjav narkošefa, ki je priznal desetletja trajajočo korupcijo politikov, policistov in vojakov. Mediji so bili kritizirani zaradi pristranskega poročanja o dogajanju v Palestini. V Evropski uniji narašča zaskrbljenost zaradi domnevnega protidemokratičnega delovanja slovaške vlade. Poročali so o smrti tiskovnega predstavnika Hamasa, Abu Obeide, ki je bil ključna figura v njihovi propagandi. V Italiji je prišlo do spora med politikom in sodniki zaradi obtožb o politizaciji sodstva. Italijanski igralci in druge javne osebnosti pa so izrazile podporo Hamasu.

Laura Itzel Castillo bo nasledila Gerarda Fernándeza Noroño na mestu predsednice senata v Mehiki. Castillo je obljubila institucionalno delovanje, pri tem pa ne bo opustila svojih načel in leve usmeritve. Izvoljena je bila soglasno in poudarila bo svojo nepristranskost in zvestobo svojim idealom. Napovedala je sodelovanje z vsemi stranmi, hkrati pa je kritizirala PRI in PAN zaradi nasilja.

Senatorja Alejandro Moreno in Fernández Noroña se bosta v petek znova srečala na seji Stalnega odbora, po včerajšnjem spopadu. Pričakuje se, da se bo Moreno udeležil seje, na kateri bodo razpravljali o prejšnjih agresijah.

Po pretepu med senatorjema Fernándezom Noroño in Alejandrom Morenom so se pojavile nove informacije. Tožilstvo je na senatu sprejelo ovadbo Noroñe proti Morenu. Moreno je Noroño obtožil, da z obtožbami o njegovi hiši želi preusmeriti pozornost od svojega doma vrednega 12 milijonov pesosov. V pretepu je bil poškodovan tudi sodelavec Fernándeza Noroñe, Emiliano González.

Argentinskega predsednika Javierja Mileija so med predvolilno kampanjo v provinci Buenos Aires obmetavali s kamenjem, zaradi česar ga je varnostna služba morala umakniti. Protestniki so izražali nezadovoljstvo zaradi domnevne korupcije, v katero naj bi bila vpletena predsednikova sestra. Medtem so v švicarskem mestu Lausanne že drugo noč izbruhnili nemiri po smrti kongovskega najstnika, desničarskega politika pa naj bi napadli.

V Mehiki so kritiki opozorili na morebitne posledice nepremišljenih izjav predsednice Claudie Sheinbaum v zvezi s primerom Zambada, ki bi lahko spodkopale previdnost v javnem diskurzu. V Španiji pa so razmere opisane kot obdobje mračnjaštva, pri čemer so Trump, Netanyahu in španska desnica obtoženi uničevanja demokracije, spodbujanja sovraštva in širjenja dezinformacij.

Meksiška predsednica Claudia Sheinbaum Pardo je napovedala odločen boj proti davčnemu "huachicolu" (izgubah pri pobiranju davkov), potem ko je ameriška ambasada objavila poročilo o izvozu ukradenega hidrocarbura v ZDA. Medtem se Ciudad de México sooča z migrantsko krizo, saj številni migranti ostajajo brez dokumentov. Pojavile so se tudi obtožbe predsednika opozicijske PRI, Alejandra Morena, ki je vladajočo stranko Morena označil za "narkostranko" zaradi domnevnih povezav s kriminalom. Odvetnik Ovidia Guzmana, Jeffrey Lichtman, je prav tako kritiziral mehiško vlado in predsednico Sheinbaum glede primera "El Mayo" Zambade. V športnih novicah je bil zavrnjen vizum pevcu Natanaelu Canu zaradi domnevne lažnivosti glede njegove profesije. Poleg tega je prišlo do obtožb o črni kampanji proti poslanki zaradi primera "Dato protegido", medtem ko je bil objavljen amparo proti odredbi o prijetju Hernána Bermúdeza Requeño. Med pomembnejšimi novicami je tudi napoved hudih vremenskih razmer v Mehiki.